Borbeno vedenje v športu in vsakdanjem življenju

Avtor: dr. Jernej Sever, (povzetek članka, ki je v celoti izšel v reviji Polet, 11.8.2016)

Foto: Tomi Lombar, Domen Grogl

panorama

Slavni astrofizik Stephen Hawking je nekoč dejal, da glavna ovira za nadaljnji razvoj človeštva, ki vključuje vzpostavitev ekološko uravnotežene medplanetarne civilizacije, ni več tehnologija in tehnološki razvoj, ampak naša agresivnost.Agresivno vedenje je, kakor pravi, imelo določen smisel v času pračloveka, ko smo ljudje morali braniti svoja ozemlja, si priskrbeti hrano, danes pa ta ista vedenja grozijo, da nas bodo uničila. Ta trditev v času zaostrovanja ekonomskih, političnih in socialnih trenj v svetu postaja vedno bolj aktualna.

Ali lahko oblikujemo naša vedenja ?

Kljub temu da Hawkingovi trditvi verjetno lahko pritrdimo, se ob njej poraja mnogo vprašanj. O kakšnem agresivnem vedenju Hawking pravzaprav govori? Kaj sploh je agresivno  vedenje? Ali je vse borbeno vedenje tudi agresivno vedenje?  In če se izkaže, da nekatera naša vedenja niso več najbolj primerna za soočanje s težavami modernega sveta, nas mora zanimati, ali lahko v zvezi s tem nekaj naredimo?  Ali lahko vplivamo na naša vedenja, jih spreminjamo in oblikujemo? Pri odgovorih na ta vprašanja si do neke mere lahko pomagamo z izkušnjami in razumevanjem športa in borilnih veščin.  Na nivoju športa je namreč zelo jasno in tudi obče sprejete dejstvo, da nam lahko ustrezna vadba pomaga pri razvijanju naših gibalnih potencialov. Ali lahko podoben model deluje tudi na nivoju naših vedenj?  Na prvi pogled se nam najbrž zdi, da ne.  Naših navad in prepričanj navadno nočemo spreminjati, povezujem jih z našo osebnostjo in s tem, kar smo. Tega kar smo,  seveda ne moremo, oziroma nočemo kar tako spremeniti, tudi če mogoče, to kar smo, ni najbolj primerno. Spreminjanje navad in razvad je gotovo  dolgotrajen proces, ki zahteva veliko vztrajnosti, odločnosti in doslednosti. Ker pa med oblikovanje gibalnih vzorcev in vedenjskih navad obstajajo določene vzporednice, si pri njihovem oblikovanju lahko pomagamo z nekaterimi metodami športnega treniranja.

V tem prispevku se ne bomo spuščali v podrobnosti. Poskušali bomo predvsem izpostaviti pomen vzgoje in kultiviranja borbenega vedenja. Pri tem lahko šport in borilne veščine igrajo zelo pomembno vlogo. Zavedati se je potrebno, da so tudi naši borbeni odzivi, do neke mere navade, o katerih se ne sprašujemo.  Pravočasno prepoznavanje  in spreminjanje agresivnih odzivov nam lahko pomaga oblikovati drugačna, bolj zdrava borbena vedenja. Nekatere borilne veščine nam lahko celo ponudijo metode s katerimi je mogoče spreminjati primarne gibalne vzorce, ki so povezani z napadom ali obrambo. Podobno kot lahko recimo prosti potapljači vplivajo na določene homeostatične procese v telesu in na ta način za nekajkrat presežejo sposobnosti povprečnega človeka. Preden pa izpostavimo pomen športa in borilnih veščin, moramo pogledati ali obstaja razlika med borbenim in agresivnim vedenjem.

Borbeno vedenje in zaščita našega teritorija

_DG_3037Tako kot je izpostavil že Hawking, je primarna funkcija borbenega vedenja, da živalim in človeku omogoča preživetje.  Borbeno vedenje je sestavljeno iz različnih odzivov in strategij, ki živalim omogočajo, da varujejo ozemlje, znotraj katerega lahko izpolnijo svoje osnovne biološke potrebe. Si torej zagotovijo varnost, hrano, partnerja in lahko skrbijo za svoj naraščaj. Pri socialnih živalih borbeno vedenje postane del socialne interakcije med pripadniki iste vrste in skrbi za vzpostavljanje hierarhije v skupini.  Borbeno vedenje pri živalih je zalo pogosto regulirano z različnimi ritualnimi vedenji, ki preprečujejo, da bi bili spopadi znotraj skupine usodni.  Tako na primer nastavljen vrat pri volkovih označuje podreditev in tudi konec boja. Borbeno vedenje se tako pojavlja v zelo različnih situacijah in bi ga težko kar preprosto enačili z agresijo. Čeprav se vedenja ,s katerimi branimo svoje interese, lahko v določenih situacijah sprevržejo v agresijo,  med njima vendar obstaja določena razlika. Ker se v vsakdanji pa tudi strokovni uporabi teh dveh pojmov njun pomen pogosto prepleta, je pomembno, da izpostavimo razliko med njima.

Borbeno vedenje in agresivnost

Z borbenim vedenjem  označujemo vsa tista vedenja, ki vključujejo boj, borbo, bojevanje. Uporabljamo pa jih navadno v dveh glavnih kontekstih.

  1. Z bojem označujemo sodelovanje v bitki, bojevanje z uporabo fizične moči ali orožja, s pomočjo katerega poskušamo premagati nasprotnika.
  2. Figurativno pa boj pomeni »prizadevati si za nekaj«. V angleški literaturi se v tem kontekstu pogosto uporablja beseda »struggle«. Beseda »struggle« se navadno uporablja tudi v kontekstu »boja za preživetje/ obstoj«.  To evolucijsko načelo, bi bilo tudi v slovenskem jeziku bolje kot »boj za preživetje« poimenovati  »prizadevanje za obstoj«.

Borimo se tako ne samo fizično, ampak se lahko borimo za svoja prepričanja, borimo se za preživetje v težkih razmerah, borimo se za dobre športne dosežke, zato da izkoristimo svoje potenciale.  Prizadevanje, ki ga izpostavlja drugi pomen borbenega vedenja,  se v veliki meri približuje tudi načelom olimpijskega gibanja. To izpostavlja pomen razvoja naših gibalnih,mentalnih sposobnosti in naše volje, ki nas pripelje do zastavljenih ciljev. Vse to pa naj bi v skladu z zdravim športnim, borbenim pristopom počeli ob upoštevanju etičnih načel in upoštevanju pravil športne igre  »fair playa«. Borba je na ta način sestavni del športa in v tem kontekstu nima negativne konotacije.

Da bi razumeli razliko med agresivnim in borbenim vedenjem, bomo izpostavili dva glavna primera, v katerih se navadno smatra, da je nek odziv agresiven.

  1. Pri agresivnem odzivu gre za neizzvan, intenziven in navadno nekontroliran napad, ki ima namen ponižanja ali dominiranja nad enim izmed sodelujočih akterjev.
  2. Ali pa gre za sovražno, destruktivno vedenje, ki izvira iz frustracije ali strahu

V ozadju agresivnosti torej deluje ali zelo močan strah, ali pa zelo močna frustracija, ki sproži nekontrolirana in pogosto neizzvana vedenja, ki sicer lahko spominjajo tudi na borbena vedenja, vendar imajo v ozadju  drugačen motiv. Motiv za borbeno vedenje ni strah ali frustracija, ampak  naša radovednost, želja, težnja po zadovoljitvi naših bioloških potreb, vzpostavitvi homeostaze, telesnega ravnovesja. Ko gre lev na lov, ne gre zaradi strahu ali frustracije, ampak zato, ker je lačen. Ko nas zebe, si bomo prizadevali poiskati načine, da se bomo ogreli. Meja med borbenim in agresivnim vedenjem je kljub temu včasih težko določljiva. To mejo najlažje spoznavamo na osnovi interakcije v različnih situacijah, kjer pridobivamo ustrezne izkušnje. Sodelovanje v športnih igrah in disciplinah predstavlja eno izmed varnih in ustreznih okolij, v katerih se lahko učimo te veščine.

Agresivnost ali borbenost ?

_DG_3124Pomen uvodne Hawkinove misli je predvsem v tem, da priznani astrofizik prenaša fokus človeškega razvoja iz tehnološkega napredka na družbeno socialno problematiko in na sam problem naših vedenj. Ker pa se tudi pri njem pojem agresivnega in borbenega vedenja ni ločen, njegova misel kaže tudi na to, da zelo slabo razumemo naša borbena vedenja. Oziroma da nimamo izdelanih konceptov in metod, ki nam bi omogočali ločevati agresijo od borbenosti.  Na eni strani je prav borbeno vedenja tisto, ki nas sili, da si prizadevamo, da se trudimo, da premagujemo vsakdanje težave, da se borimo s samim sabo, tekmujemo z drugimi in navsezadnje tudi,  da smo se pripravljeni spreminjati, na drugi strani pa agresivna, destruktivna vedenja, na različnih nivojih,  ovirajo napredek človeštva, nasprotujejo lastni spremembi ter onemogočajo oblikovanje ravnovesja med naravo in svetom.  Če želimo vplivati na našo agresivnost, potem moramo najprej razumeti naše borbeno vedenje in uporabiti različne načine, ki nam lahko pomagajo pri njegovem kultiviranju. Kakor smo že omenili je eden od možnih načinov kultiviranja borbenega vedenja tudi šport.

Šport in kultiviranje borbenega vedenja

V zadnjem času se šport in tudi samo olimpijsko gibanje usmerja k poudarjanju pomena  športne rekreacije, v katero se vključujejo vsi  ljudje ne glede na spolne, rasne in starostne razlike.  Šport deluje kot promotor zdravega in polnega življenja,  hkrati s tem pa pomaga tudi pri vzgoji ustreznega borbenega vedenja, ki na eni strani preko prizadevanja, truda in poudarjanja močne volje, ter na drugi strani upoštevanju etičnih načel in spoštovanju drugih in drugačnih, pripelje do razvijanja posameznikovih potencialov in uresničevanja njegovih ciljev. Na ta način skozi šport ne razvijamo samo svojih gibalnih potencialov, ampak se razvijamo tudi kot osebnost s tem pa oblikujemo svoje navade in vedenja.

Šport je v svoji osnovi igra, ki ima dokaj enostavna pravila, kar olajša ločevanje med borbenim in agresivnim vedenjem. V primeru, da si boksarja izmenjujeta močne udarce, da drug drugega z udarci poškodujeta, da krvavita in nadaljujeta borbo, temu ne moremo reči agresivno vedenje. Kljub temu, da gre za fizičen spopad, se borita po pravilih boksa, v skladu z medsebojnim dogovorom, ki ga kot športnika oba spoštujeta. Pravilo fair playa se prekrši takrat, ko nekdo izmed njiju uporabi komolec, drugega ugrizne za uho ali kako drugače prestopi mejo, ki jih določajo pravila igre. Ne glede na to ali gre pri takem vedenju za posledico frustracije,nemoči ali pa za  preračunljivo provokacijo, lahko tako vedenje označimo za agresivno.

Otroci, mladostniki in odrasli se v športu tako srečujejo z borbenimi situacijami in se hkrati učijo svojo borbenost izražati znotraj določenih pravil. Na ta način ima predvsem pri otrocih in mladostnikih šport lahko zelo pomembno vlogo pri prepoznavanju in spodbujanju borbenega vedenja in hkrati pri kontroli in nadziranju svoje agresivnosti. Ena izmed glavnih pomanjkljivosti športa pa je v tem, da teh pomembnih izkušenj ne izpostavlja dovolj, oziroma se še vedno preveč usmerja v rezultat, ne pa v sam učni proces. Šele ustrezno reflektirano izkušnjo je mogoče učinkovito prenesti tudi v vsakdanjo življenje.

Borilne veščine in spreminjanje borbenega odziva

Pri kultiviranju borbenega vedenja lahko naredimo še korak naprej. Če so borilni športi na eni strani zelo podobni ostalim športom in se dogajajo znotraj pravil športne igre, so nekatere borilne veščine iskale ali pa iščejo borbeni ideal pri katerem lahko najmočnejšega nasprotnika premagamo, ali  nadzorujemo z zelo malo moči. Ker gre pri tem idealu za kompleksno izkušnjo, ki se od posameznika do posameznika lahko razlikuje, se jo navadno opisuje z metaforami. Ena najbolj znanih metafor izvira iz taijiquana in pravi, da je mogoče ob upoštevanju ustreznih principov s »4g premagati napadalca, ki te napada s 1000 kg«.  Eden izmed mojih učiteljev borilnih veščin Irie Hirokazu je to stanje ponazoril z principom »samo hodi«, ali preprosto povedano, boriti se je potrebno tako, kot da bi šli na sprehod.

Čeprav se zunanjemu opazovalcu, ki nima ustrezne izkušnje, zdijo taki opisi malo mistični, na vsak način pa nejasni, nam je v sklopu raziskav, ki smo jih opravili v Centru premik, uspelo pokazati, da lahko do iskanega učinka pride, če nam uspe spremeniti naše avtomatične ravnotežnostne in borbene strategije, na osnovi katerih naše telo ohranja ravnotežje in se sooča z zunanjimi nevarnostmi. Na osnovi te spremembe in z nenehnim pregledom nad našimi in partnerjevim odzivi, pridobimo v borbenih situaciji pomembno prednost, ki nam omogoča nadzorovati borbenega partnerja z zelo malo fizične moči. Ta izkušnja in ugotovitve so pomembne predvsem zato, ker na konkretnem primeru dokazujejo, da je mogoče vplivati na naše najbolj bazične odzive in vedenja in  v tem primeru  oblikovati nevtralno borbeno držo, ki nam omogoča,  da imamo nenehno pregled na borbeno situacijo.

V tem članku smo zgolj želeli pokazati, da je borbeno vedenje mogoče kultivirati,  mogoče ga je tudi usmeriti v pozitivne cilje.  Vedenja, ki so se razvila v evolucijskem razvoju, nikoli niso bila idealna v modernem globalnem svetu pa imajo lahko veliko bolj daljnosežne posledice, kot so jih imele v času pračloveka. Za oblikovanje naših vedenj potrebujemo predvsem ustrezen motiv in dobre metode. Čeprav  pri njihovem spreminjanju in oblikovanju okolje igra pomembno vlogo, je na koncu vendarle vsak posameznik tisti, ki se odloči in naredi potrebne korake.